Ne vem zakaj sem tako dolgo čakala, da sem obiskala zavetišče za živali in povprašala, če potrebujejo pomoč oz. če jim lahko pomagam. Meseci so hitro minevali, ideje o nekaterih opravilih oz. delavnicah so mojo željo nekako potisnile na stran. Tudi prošnja svoje mentorice in šefice ni ravno pomagala, saj imata le prazne obljube (bojda pozabita, ker imata toliko dela, ali pa niso dobile odgovora na e-mail). Sama pa nikdar nisem pozabila na moje male, kosmate prijateljčke. V nedeljo, 13.10., sem se po delavnici v sirotišnici odločila, da poiščem to zavitišče, ki sem ga najdla na spletni strani. Je namreč na istem koncu kot sirotišnica, vendar proti smeri centra. Z majhno težavo zaradi čudno razporejenih ulic in številk le-teh, sem Dzivnieku Draugs vendar le najdla. Dzivnieku Draugs pomeni prijatelj živalim. Prvo so mislile, da sem prišla psa sprehajat, vendar moj namen je več kot le to. Potrebujejo večjo pomoč pri mačkah, kar mi je nekako bolj ulito, saj imam z njimi več izkušenj. Punca Maija mi je zavetišče razkazala, ob koncu ogleda mi je povedala, da se lahko oglasim kateri koli dan ob kateri koli uri med 8h in 17h ter da takoj zjutraj začnejo čistiti kletke. Ker sem se odločila, da jim pomagam, sem v petek, 18.10., ob 7:50 že bila v zavetišču. Malo sem bila prehitra, sem bila med prvim osebjem. Zavetišče je namreč tesno povezano z veterinarsko kliniko.
Mačke ima preko punca Arija, katera mi je razložila ves jutranji postopek - hranjenje in čiščenje. Pazljiva sem morala biti pri določenih mucah, ki imajo nekako posebne potrebe, katero hrano jim dati. Te sta le 2. Preko sem imela sobo z mačjimi mladiči. Muciko, katere kletko sem čistila, sem dala ven, da se je lahko prosto gibala po sobi. Imajo tudi posebno kletko kamor se jih lahko ta čas da, vendar naj tekajo vsaj tistih par minut, ko jim čistim. Dno kletke je pokrito s časopisnim papirjem, ki ga morem zamenjati. Vsaka mucika ima tudi kos starega oblačila, brisače ali posteljnine, ki jo uporablja kot posteljico. Seveda je v kletki tudi posoda za hrano in vodo ter WC posoda. Boge male ritke imajo drisko, vendar ne vedo zakaj. Hranijo jih s kvalitetno hrano za mladiče, za pit pa dobivajo destilirano vodo. Zaradi tega problemčka se mi je kdaj zgodilo, da sem morala kateri mačji WC ponovno sčistiti. Najmanjši problem, samo da bodo imeli čisto. Včasih sem imela tudi problem jih poloviti, da jih dam nazaj v kletko. Lahko bi imela do nekje 4 mačke odzunaj, vendar bi si morala zapomniti v kateri kletki je kateri. Raje nisem tvegala. :)
Najbolj prisrčne so mi bile tiste, ko so me cukale za majico, da jih počoham in pobožam. Še bolj smešna pa mi je bila tista, ko sem čistila spodnjo kletko, me je mucika na višji božala po glavi. Haha, katere face!
Ko sem končala s čiščenjem, se je začelo cartanje. Eden od mačkonov me je s sprednjima tačkama objel okrog roke, drugi mi je skočil na ramena in se s svojim obrazekom mencal ob mojim. Topila sem se. ❤ Kako se me da hitro kupiti, haha.
Eno muciko so takrat posvojili, kasneje so pa še imeli photoshooting za spletno stran. V tem času sem šla pogledati starejše mačke. Ena se mi je približala, se igrala z mojimi vezalkami in zapestnicami. Spet sem se topila, haha.
Preden sem se odpravila domov, sem se poslovila od mojih malih otrok. To je bil moj naljubši deloven dan, ki sem ga kdarkoli preživela. Uživala sem. Moje bivanje v Rigi so sedaj naredili bolj veselo in svetlo. Se že veselim nadaljne četrtke, ko jih bom srečevala...







Ni komentarjev:
Objavite komentar