Delavnice v sirotišnici Vita

Delo je lahko zabavno, prav tako je lahko recikliranje!

Začele smo z novim projektom, ki vključuje recikliranje, delavnice, 3 prostovoljke ter otroke iz Sirotišnice Vita Riga, stare med 7 in 12 let. Vsak četrtek bomo narediti nekaj igrač, iger in drugih stvari za otroke, vse ročno delo in z uporabo recikliranih materialov. Na ta način jim bomo pokazale, kako pomembno je recikliranje, koliko super stvari lahko naredimo samo s tetra pakom in nekaj lepila.

Na našem prvem tednu smo se odločile, da naredimo identifikacijske kartice, da si bomo lažje zapomnile imena vseh teh čudovitih otrok. Ampak, seveda, lepa, zabavna in barvna! Nekaj oblik smo sprintale iz interneta in jih nato uporabili kot šablone.

Ker sem nam Mateja na naš prvi delavnici ni morala pridružiti, je Alejandra izdelala model z njenim imenom in enim izmed vzorcev: cvetom. Na ta način so otroci vedeli, da se bomo tri ter lažje sva pokazali kaj bomo na tej delavnici počeli.

Sončen prostor, ki je bil tako miren, ko sva prispeli, so začeli obdajati glasovi, ki prosijo za škarje, pomoč, vzorce... Niso potrebovali dosti pomoči, saj so zelo spretni. Med seboj so mešali različne vzorce, zaradi česar so nastale resnično dobre in izvirne identifikacije kartice. Vsak je vanjo dal nekaj lastne osebnosti, z izbiro vzorcev in barv, s katerimi so vzorce popestrili. Še prej kar je izgledalo kot smeti, je nato dobilo čisto novo obliko in pomen.

V skupini sta dva fantka, ki sta brata. Sta malo pobalinska in punce jezita, občasno tudi udarita, tako da moremo biti pozorne na to. Včasih je malo problem jezik, vendar jih večina razume angleško, saj nekateri letno odhajajo v ZDA. Od tam jim namreč bogate družine kupijo letalsko karto in z njimi preživijo nekaj časa med poletjem ter prazniki kot je božič. Vsi pa žal niso najbolj vešči, zato se mi zdi, da so izgubili na samozavesti in se vase zaprli. S temi sem manj govorila ter več kazala. So začeli sodelovati. Ker je bilo potrebno napisati ime in dve punčki nista želeli, sem se začela spraševati zakaj. Mogoče pa še ne znata pisati? Eni sem uspela pomagati pri tem. Poleg tega je imela tudi malo raztrgan izdelek, kar je verjetno bil dodaten razlog, da je bila na robu joka. Ko sva napisale ime, je imela željo po dodatnem vzorcu, tako da ni bilo več žalosti. Je pa tudi ena sedemletna punčka, ki me je na koncu objemala. Sonček mali. Tudi njena malce starejša sestra je v sirotišnici.

Alejandra ne mara otrok. Zanjo so mali hudiči. Tako je ona precej časa tekala za njimi, jih mirila, morali so se opravičiti drug drugemu... Moja skupinica pa je v tem času mirno in pridno delala svoj izdelek in kot pravim, tudi objeme sem prejela. Še fantek, ki je na koncu precej norel, je pridno izdeloval, kljub vsemu, da sva se zaradi angleščine težko sporazumevala. Zanimivo je dejstvo, da resnično to energijo, ki jo oddajaš, to tudi prejemaš.

22.08. - imena iz tetra pakov

29.08. - denarnica iz tetra paka

08.09. - želvice iz kartona in plastenk

15.09. - živali iz tulcev za wc papir

21.09. - gosenice iz embalaže za jajca

28.09. - snežne krogle iz vloženih kozercev, bleščic in igrač

05.10. - ročno narejeni zvezki iz recikliranega papirja 

13.10. - živali iz listov

19.10. - nasmejan balon iz konzerve, serviete in slamic

27.10. - maske za Noč čarovnic iz tetra pakov.
Duhci so iz WC papirja, pod njimi so lizike, kar smo jim na koncu podarile.
Veselje je bilo nepopisno. :)

03.11. - pajki iz lončkov in slamic

10.11. - avtomobilčki iz wc rol, barvnega papirja, slamic in pokrovov od tetra pakov/plastenk

17.11. - pujski iz plastenk

24.11. - kolaž fotografij za spomin ter
Minionsi narejeni iz Kinder jajčk kot darilo

Alejandra je začela v delavnicah prav uživati - ne samo zato, ker rada ustvarja z rokami, tudi zaradi otrok. Vzljubila jih je. :) Kako jih ne bi, ko pa so tako prikupni, prijazni, nasmejani in polni optimizma? :) Mislila sem, da bo z delavnicami zaključila po enem mesecu, vendar bo ostala do konca. Kdo pravi, da se ljudje ne morejo spremeniti? ;)

Naša delavnica se je v nedeljo, 24.11., zaključila. Nekateri otroci so bili ob tisti uri v cerkvi, saj se je v četrtek, 21.11., v Rigi zgodila nesreča v nakupovalnem centru, ob kateri je izgubilo življenje 54 oseb.

Naredili smo 2 kolaža iz 18-ih fotografij, da bodo imeli spomin na nas. Ko sva z Alejandro počakali na ostale otroke, sva jim še razdelile Minione iz risanke Despicable me oz. v našem prevodu Jaz, baraba. Narejeni so bili iz plastičnih posodic, ki so v Kinder jajčkah. Vanje smo nato še dale bonbončke. V zameno sva dobile poljube in objeme ter tudi sami so nama dali darila - lepo ročno narejeno verižico in zapestnico. Od vsakega posameznika sva dobile tudi kaj osebnega od njih - voščilnico, risbico, nalepko ipd. Na koncu so se nama zahvalili za te dni, prosili, da jih ne bi pozabile ter v upanju, da še jih kdaj obiščeva. Bil je žalosten trenutek, saj je vsak izmed njih pustil delček v mojem srcu. Res so izjemni otroci, spomin nanje bo z mano še naprej živel...

Festival of Light "Staro Rīga" / Festival luči

Kar je povezano z vodo in lučmi, pritegne mojo pozornost. Tako je je tudi ta festival luči, kjer so imeli projekcije na raznorazne stavbe. Latvijci ta festival imenujejo "Staro Rīga" in je precej popularen med domačini in turisti. Tokrat je bil 5. zapored.

Nasmejana kampanja

Z Matejo sva želeli mesto nekoliko popestriti in obarvati, zato sva prišli na idejo o pobarvanih klopeh in podhodov. Odpravile sva se na občino po dovoljenje. Zdela se jim je dobra ideja, vendar sva žal na koncu bile zavrnjene iz strani podjetja, ki je klopce izdelovalo (z razlogom, da potem ne bodo imeli nobenega proti argumenta ostalim ljudem, ki bodo prišli s podobnimi idejami).
To naju ni ustavilo, le drugo kampanjo sva si zamislile. Oživela je kampanja, ki je že uveljavljena po svetu - ZASTONJ OBJEMI oz. FREE HUGS. Ta projekt je bil občinsko odobren, tako da sva se z Matejo in nekaterimi drugimi prostovoljci v petek, 15.11., odpravili na rigaške ulice in nekatere nakupovalne centre, saj je občasno deževalo. Med izvajanjem kampanje smo objele Ukrajinca, ki se nam je kasneje pridružil s svojim napisom. Super! Bil je nepozaben trenutek, ki je bil uspešen že od samega začetka. Še prav nismo stopile na trg, ko sta nas z napisi zagledala zakonca iz Moskve ter se želela z nami fotografirati. Bili smo tudi po televiziji, vendar žal to ni dokumentirano (tehnična napaka). Nekaj utrinkov iz tega dne si lahko pogledate na spodnji povezavi (klik na besedi "Free Hugs"):

Free Hugs

Kino

Čez poletje tu ravno nimajo nekih popustov, zato kinematografe ne obiskujem tako redno. Na žalost ni nobenega Super Ponedeljka z "1+1 gratis", imajo pa 1x mesečno, določen dan (običajno v sredini meseca) popust na filme. Cene za filme so različne. Do 18h so cenjše kot pa po 18h, tudi dražje so med vikendih kot med tednom.

Imam pa že svojo kartico popustov (čez poletje 5% popust na vstopnico in ostale dodatke).

Zanimivi plakati filmov (poglejte imena igralcev):

Owen Wilson & Vince Vaughn :)

To je trailer filma "The Heat", kjer se vidi, da imajo prvo latvijske podnapise in pod tem rusko cirilco. K sreči vsak jezik ne zasede 2 vrstici, drugače bi bili podnapisi do sredine filma. :) Prva dva filma sem si ogledala 19.6., ker so imeli na ta dan akcijo. Prvi film je bil "Now You See Me" (Mojstri iluzij / Krāpšanas ilūzija) in "The Internship" (Pripravnika / Praktikanti). 

BREZPLAČNI dodatki h kokicam

sladke kokice

Na spletni strani poleg naslova filma še je zraven opozorilo nad koliko let je priporočljivo gledati film. Na primer film The Heat (16+).

V večini primerov kupujem karte preko spleta, ki jih morem nato natisniti. Mi pa je uspelo kupiti tudi uradne. :)

The Wolverine

S septembrom so v Cinamonu začeli uveljavljati nove popuste. Še vedno velja enkrat mesečno velik filmski popust (do 18. ure 1,60Ls (2,30€) namesto 2,95Ls (4,20€), po 18. uri pa 2,40Ls (3,40€) namesto 3,90Ls (5,55€) - vse velja za filme v 2D). Vsak ponedeljek pa imajo za imetnike kartice 30% popust na katerikoli film.

Potrgani sedeži ali le reklama? Ni važno, zgleda dobro. :)

V četrtek, 7.11., je Cinamon praznoval rojstni dan. V ta namen so imeli akcijo 2 karti za ceno 1, zraven pa so podarili še sladke kokice (vsaj kolikor mi je Google Prevajalnik prevedel :)). Žal se tega nisem morala udeležiti, saj sem bila v Jurmali na enem projektu.
V petek, 8.11., pa je največji rigaški kinematograf imel akcijo - 24 ur so vrteli filme, kateri so do 22. ure stali 1,49Ls (=2,12€), od 22. ure dalje pa 0,99Ls (=1,41€). Temu primerna je bila tudi gužva v avli in seveda v dvoranah. Filmske predstave so druga za drugo bile razprodane. K sreči sem za to akcijo slišala dokar dovolj hitro, da sem si lahko priskrbela svoje vstopnice. Ogledati sem si šla 3 filme:
(1) The fifth Estate ob 18:15
(2) Captain Phillips ob 21:00
(3) Don Jon ob 23:15

Želele smo si ogledati tudi film Last Vegas, vendar je bila 3. vrsta najbolj zadaj, ki nam je bila na razpolago. Film je tudi okrog 2:30 bil razprodan. Vesela sem, da sem si lahko šla še to kino ogledat po tako nizki ceni. Stavba je nekje v 2. nadstropjih, v pritličju se kupijo vstopnice (lahko tudi s plačilno kartico), v 1. nadstropju je možno kupiti dodatno ponudbo kot so kokice, čips, sladka (ne)gazirana pijača, voda ipd., ter dvorane 7 - 14, v 2. nadstropju pa so dvorane od 1 - 6.
Imajo zanimiv sistem prodaje dodatne ponudbe, saj si jo namreč sam izbereš, nato pa greš na blagajno, kjer to poravnaš kot v supermarketu.

V avli v 2. nadstropju so vrteli stari film, kjer so imeli na razpolago 6 sedežev. Ne vem koliko je bila cena le-tega ali pa je celo bil brezplačen ogled.

Vstopnice tukaj ne trgajo, vse je digitalno. Kot vidite na zgornji fotografiji, kjer so vstopnice, je na dnu le-te koda. Delavec/-ka pri dvorani jo skenira in nato lahko vstopiš. Videla sem samo, da se jim nekaj zelenega prikaže - verjetno, da je vse v redu, da je pravi film, ura, datum ter verjetno, da je bila karta le 1x uporabljena.
Tako pa izgledajo dvorane (v tej se je vrtel film The Fifth Estate). Tudi tukaj so udobni stoli, kvalitetna slika, zvok pa nekoliko boljši kot v Cinamonu.

Halloween

Rada imam naš pust in všeč mi je tudi Noč čarovnic oz. Halloween. Običaj pri nas poteka, da za razliko od pusta, Noč čarovnic praznujemo bolj strašno, shrljivo. O tem dnevu sem razmišljala že pred prihodom, tako da sem se malo že pripravila. Zraven sem si vzela posebej temu namenjene nogavice in uhane.

Na mojo srečo nisem bila edina, ki je bila za to praznovanje, temveč tudi eno dekle iz Danske, drugo iz Madžarske in tretje iz Portugalske, moja prijateljica Mateja iz naše prelepe države ter en pubec iz Gruzije, drugi pa Nemčije. Dobili smo se pri Mateji in njeni cimri iz Madžarske doma. Spili smo nekaj "krvi", pojedli par "pajkov" ter se zabavali. Trick or treat? :)

Nismo Addams family, smo pa EVS family. :) Nekaj čez polnočjo smo se odpravili v stari mestni del, kjer smo se zabavali ob dobri glasbi v Moon Safariju in Rock Cafeju. Bil je edinstven večer, buhahahaha…

Carmen

Začelo se je takole, da je Alejandra slišala, da cene vstopnic v Operi niso drage (za študentsko sva plačali 3,60Ls, kar je okrog 5€). Pozanimala se je in si naredila seznam oper in baletov, ki bi si jih rada ogledala. Opera v Španiji namreč stane okrog 30€, zato si je nikdar ni šla ogledati. Odločila sem se, da se ji pridružim pri operi Carmen, saj je mamina naljubša in me je zanimalo kakšna je. Bila je modernejša različica, sestavljena iz štirih dejanjih, vse skupaj pa je trajalo nekje tri ure. 3 ure opera??! Koliko pomenim, da pri nas ne trajajo tako dolgo, ali pač? :) Bila je v redu predstava, s čudovitimi glasovi. Okrog mene so sedeli sami Španci oz. Španke. Očitno so vsi Španci, ki so trenutno v Rigi, prišli pogledati operno predstavo, ki se dogaja v španski Sevilli. Ta modernejša različica je sicer bila postavljena v Kubo, v 2. dejanju so pa bili v baru, ki se je imenoval "Sevilla". Escamillo tokrat tudi ni bil bikoborec, kot je v originalu, temveč je bil boksar. Carmen pa je bila umorjena z zlomljeno, ostro steklenico in ne z nožem.

bar "Sevilla"

Dzivnieku Draugs

Ne vem zakaj sem tako dolgo čakala, da sem obiskala zavetišče za živali in povprašala, če potrebujejo pomoč oz. če jim lahko pomagam. Meseci so hitro minevali, ideje o nekaterih opravilih oz. delavnicah so mojo željo nekako potisnile na stran. Tudi prošnja svoje mentorice in šefice ni ravno pomagala, saj imata le prazne obljube (bojda pozabita, ker imata toliko dela, ali pa niso dobile odgovora na e-mail). Sama pa nikdar nisem pozabila na moje male, kosmate prijateljčke. V nedeljo, 13.10., sem se po delavnici v sirotišnici odločila, da poiščem to zavitišče, ki sem ga najdla na spletni strani. Je namreč na istem koncu kot sirotišnica, vendar proti smeri centra. Z majhno težavo zaradi čudno razporejenih ulic in številk le-teh, sem Dzivnieku Draugs vendar le najdla. Dzivnieku Draugs pomeni prijatelj živalim. Prvo so mislile, da sem prišla psa sprehajat, vendar moj namen je več kot le to. Potrebujejo večjo pomoč pri mačkah, kar mi je nekako bolj ulito, saj imam z njimi več izkušenj. Punca Maija mi je zavetišče razkazala, ob koncu ogleda mi je povedala, da se lahko oglasim kateri koli dan ob kateri koli uri med 8h in 17h ter da takoj zjutraj začnejo čistiti kletke. Ker sem se odločila, da jim pomagam, sem v petek, 18.10., ob 7:50 že bila v zavetišču. Malo sem bila prehitra, sem bila med prvim osebjem. Zavetišče je namreč tesno povezano z veterinarsko kliniko.

Mačke ima preko punca Arija, katera mi je razložila ves jutranji postopek - hranjenje in čiščenje. Pazljiva sem morala biti pri določenih mucah, ki imajo nekako posebne potrebe, katero hrano jim dati. Te sta le 2. Preko sem imela sobo z mačjimi mladiči. Muciko, katere kletko sem čistila, sem dala ven, da se je lahko prosto gibala po sobi. Imajo tudi posebno kletko kamor se jih lahko ta čas da, vendar naj tekajo vsaj tistih par minut, ko jim čistim. Dno kletke je pokrito s časopisnim papirjem, ki ga morem zamenjati. Vsaka mucika ima tudi kos starega oblačila, brisače ali posteljnine, ki jo uporablja kot posteljico. Seveda je v kletki tudi posoda za hrano in vodo ter WC posoda. Boge male ritke imajo drisko, vendar ne vedo zakaj. Hranijo jih s kvalitetno hrano za mladiče, za pit pa dobivajo destilirano vodo. Zaradi tega problemčka se mi je kdaj zgodilo, da sem morala kateri mačji WC ponovno sčistiti. Najmanjši problem, samo da bodo imeli čisto. Včasih sem imela tudi problem jih poloviti, da jih dam nazaj v kletko. Lahko bi imela do nekje 4 mačke odzunaj, vendar bi si morala zapomniti v kateri kletki je kateri. Raje nisem tvegala. :)

Najbolj prisrčne so mi bile tiste, ko so me cukale za majico, da jih počoham in pobožam. Še bolj smešna pa mi je bila tista, ko sem čistila spodnjo kletko, me je mucika na višji božala po glavi. Haha, katere face!

Ko sem končala s čiščenjem, se je začelo cartanje. Eden od mačkonov me je s sprednjima tačkama objel okrog roke, drugi mi je skočil na ramena in se s svojim obrazekom mencal ob mojim. Topila sem se. ❤ Kako se me da hitro kupiti, haha.

Eno muciko so takrat posvojili, kasneje so pa še imeli photoshooting za spletno stran. V tem času sem šla pogledati starejše mačke. Ena se mi je približala, se igrala z mojimi vezalkami in zapestnicami. Spet sem se topila, haha.

Preden sem se odpravila domov, sem se poslovila od mojih malih otrok. To je bil moj naljubši deloven dan, ki sem ga kdarkoli preživela. Uživala sem. Moje bivanje v Rigi so sedaj naredili bolj veselo in svetlo. Se že veselim nadaljne četrtke, ko jih bom srečevala...