Moja prva izkušnja z Latvijci sta bile moja mentorica in šefica. Nekaj o prvih vtisih sem že napisala v desnem zavihku "Prihod". Vendar Latvijci večinoma niso takšni kot sta onidve. Da objasnim...
Ko se začneš voziti z javnim prevozom in ko začneš kupovati hrano v trgovini, začneš spoznavati ostale ljudi. Na začetku sem mislila, da samo starejši ljudje ne znajo angleško, vendar tudi precej mladih ljudi ne zna. Kot da sem v Italiji, pa še tam sem slišala, da se stvari glede tega spreminjajo na bolje. Kako se pa naj sporazumevam z Latvijci, z jezikom, ki ga samo oni govorijo? Včasih se mi zdi kot da sem pantomimik. Pa dobro, to še ni takšen problem, bolj me razjezi to, da te enostavno ignorirajo, ker te pač ne razumejo. Ne potrebujem slovnično popolno oblikovane stavke in da poznajo besedo za vsako stvar, le ignoriraj me ne in poskušaj kako komunicirati. V večini primerov poiščem mlado osebje (kot sem že omenila, ni to zagotovilo za sporazumevanje). Na primer v Španiji sem doživela, da mimoidoča gospa ni znala angleško, vendar mi je kljub vsemu nadaljevala pojasnilo v španščini in mi na koncu pomagala pri tem, kar sem potrebovala (šlo se je za karto v podzemni železnici). So pa me presenetile tudi nekatere starejše gospe na tržnici (v Rigi), kjer sem kupovala sir, paradižnik, kumare, višnje in jagode. Bile sta nasmejani (tako je, srečala sem le dve taki) in pripravljeni se sporazumevati.
Poznate "grumpy cat"? Če ja, potem bi tako lahko na kratko opisala Latvijce. :) Smešno, ampak na koncu je žalostno, ker vsaki dan po ulici srečaš takšne obraze (k sreči z organizacijama s katerimi delam niso takšni, ampak nasmejani). Drugače, naj vam predstavim "grumpy cat":
Dežja še nikdar nisem tako težko prenašala kot tukaj. V takšnih dnevih ne bi rada šla nikamor. Ne vem kakšna je njihova zakonodaja ali pa je to le stvar kulture in morale, ki pa je tukaj nekaj nenavadnega. V deževnih dneh se na cesti ob robu pločnikov nabirajo velike luže. V takšnih primerih seveda od voznikov pričakujete, da bo vožnjo upočasnil in se lužam izognil, da vas ne poškropi. NE, to boste tukaj redko doživeli. Na strani pešca je, če bo do ciljne destinacije prišel moker ali suh. Večina se nas tako drug za drugim gnete ob stavbah, da imamo nekakšno razdaljo do ceste. Redkokateri pešec pa se ti s svojim dežnikom umakne (ponavadi tisti trenutek dežnik nekoliko dvigneš, da se izogneš trčenju mimoidočega z dežnikom). NE, trčenje z dežniki je dosti bolj zabavno.
Še nekaj glede voznikov. Na križišču čakaš na zeleno luč, ko se le-ta prižge, mirno prečkaš cesto. Včasih se rdeča hitro prižge, zato pravočasno ne uspeš prihiteti do pločnika na drugi strani ceste. Zdi se mi, da nekateri v avtih prav čakajo za vogalom, da se ti prižge rdeča luč, da te lahko povozijo ali ti potrobijo. NEVERJETNO!
Tukaj sem tudi spoznala, da besede "zdravo", "adijo", "hvala" in "prosim" niso nekaj samoumevnega. Ne poznajo osnove bontona. Sedaj mi že samo beseda "hvala" lahko polepša dan. Tudi povratna informacija je redkost. Enkrat smo imeli delavnico improvizacijskega gledališča za katerega sem posnela promocijski video. Ko je bil video končan ter naložen na Youtube, sem ga po e-pošti poslala svoji mentorici in šefici. Odgovora ni bilo, niti "hvala", kaj šele "dober video" (ali slab, če jima ni bil všeč). Enaka zgodba se je ponovila, ko sem dobila nalogo od šefice, da naredim brošuro za njihovo organizacijo. Obema sem ponovno poslala dokument (le nekaj malega sta še morale dopolniti). Ponovno nisem prejela povratne e-pošte vsaj z vsebino "hvala". Ni se za čuditi, da sem od veselja skakala, ko mi je Rusinja v sporočilu napisala, da se mi (za fotografije in delo) zelo zahvaljuje.
Ko sem že pri Rusih... Kot že veste, skoraj polovica prebivalcev v Rigi je Rusov. Ko oz. če s prijateljico in cimro Alejandro naletiva na prijaznost, nasmeh in komunikacijo vedno rečeva, da imava verjetno opravka z Rusom/Rusinjo.
Kaj se pa zunanjosti tiče, so pa precej visoki, večinoma blondni in suhi. Zelo redko vidiš kakšnega debelega človeka. Ne vem kako jim uspeva, saj nisem videla veliko ljudi tekati ali drugače telovaditi. A vsi hodijo v fitnes? Dvomim. :) Imajo McDonald's, Hesburger..., je pa res, da ne na vsakem vogalu (Čili Pico imajo vsepovsod kamor se obrneš). Glede na to, da so počasni kot Grki, so še iz hitre hrane naredili "slow food". :) Ne, hitrost ni ravno njihova vrlina. :)
Kaj se tiče žensk, je torej precej blondnih, visokih in postavnih. Že nasplošno je tukaj precej postavnih in lepih žensk, ki sedaj v poletnih mesecih nosijo ozka oprijeta krila ali obleke, ki večinoma le pokrijejo njihovo zadnjo plat. Večina ima dobro razvita "pljuča". :) So to bolj Švedinje in Rusinje?
Punce sem malo povprašala kako so pa kaj njihovi fantje. Pravijo, da so razvajeni, saj je punc več kot fantov. Fantje običajno (tudi zaradi tega) v baru puncam ne plačujejo pijač, tudi "dvorijo" jim ravno ne. Zaradi tega so pa jezni na turiste, ki pa seveda to počno. Kaj se pa tiče zunanjega izgleda, so mi rekle, da niso ravno lepega videza. Se strinjam. Slovenci ste lepši. ;)
V Latviji praznujejo imena - "dan imena (vārdadienas)", tako kot nekateri pri nas god. Razlika je v tem, da to njihovo praznovanje ni povezano z vero. Ta dan praznujejo podobno kot rojstni dan. Priljubljeno je praznovati na delovnem mestu, kamor praznovalec prinese prigrizke, sodelavci pa čez dan drug za drugim prinesejo rože. sladkarije ali majhna darila. Normalno je, da se pride praznovati tudi brez vabila. V šolo bi naj praznovalec prinesel sladkarije za sošolce in učitelje. Praznovati doma ni tako popularno kot praznovati rojstni dan. Njihov koledar približno vsebuje 4 imena na dan, vse skupaj okrog 1.000 imen na leto. Predkratkim je bil objavljen razširjen koledar z okrog 5.000imi imeni. Če tvoje ime ni na koledarju, ga praznuješ na prestopno leto, 29. februarja, drugi datum pa je 22. maj. Takšen koledar je posodobljen v eno- ali dvoletnih intervalih. Kdorkoli lahko predlaga ime - ponavadi se pošlje vloga Centru za državne jezike ("Valsts valodas centrs"). (Pomoč: Wikipedia) V tem času, ko bom tukaj, bodo punce imele rojstni dan in dan imena. Ena celo ima dan imena okrog mojega rojstnega dne. :)
Razlika je tudi v priimku med spoloma. Bom razložila. :) Vzemimo na primer priimek "Salmiņš", ki na nosi moški. Ko se le-ta poroči, se njegova žena ne piše Salmiņš, vendar prevzame žensko obliko priimka, tako da se piše Salmiņa. Mislim, da imajo Rusi podobno zadevo: Alexandrov - Alexandrova.
Zame je malce nenavadno, da imajo pralni stroj v kuhinji. Sicer sem si v Rigi do sedaj ogledala 5 stanovanj in le v tem sem na to naletela (čeprav je to pogosto). Kot izgleda je ista navada v Španiji, saj mi je Alejandra rekla, da je to "normalno". Hrana in nato čista oblačila mi ravno ne gredo skupaj...
Ko se začneš voziti z javnim prevozom in ko začneš kupovati hrano v trgovini, začneš spoznavati ostale ljudi. Na začetku sem mislila, da samo starejši ljudje ne znajo angleško, vendar tudi precej mladih ljudi ne zna. Kot da sem v Italiji, pa še tam sem slišala, da se stvari glede tega spreminjajo na bolje. Kako se pa naj sporazumevam z Latvijci, z jezikom, ki ga samo oni govorijo? Včasih se mi zdi kot da sem pantomimik. Pa dobro, to še ni takšen problem, bolj me razjezi to, da te enostavno ignorirajo, ker te pač ne razumejo. Ne potrebujem slovnično popolno oblikovane stavke in da poznajo besedo za vsako stvar, le ignoriraj me ne in poskušaj kako komunicirati. V večini primerov poiščem mlado osebje (kot sem že omenila, ni to zagotovilo za sporazumevanje). Na primer v Španiji sem doživela, da mimoidoča gospa ni znala angleško, vendar mi je kljub vsemu nadaljevala pojasnilo v španščini in mi na koncu pomagala pri tem, kar sem potrebovala (šlo se je za karto v podzemni železnici). So pa me presenetile tudi nekatere starejše gospe na tržnici (v Rigi), kjer sem kupovala sir, paradižnik, kumare, višnje in jagode. Bile sta nasmejani (tako je, srečala sem le dve taki) in pripravljeni se sporazumevati.
Poznate "grumpy cat"? Če ja, potem bi tako lahko na kratko opisala Latvijce. :) Smešno, ampak na koncu je žalostno, ker vsaki dan po ulici srečaš takšne obraze (k sreči z organizacijama s katerimi delam niso takšni, ampak nasmejani). Drugače, naj vam predstavim "grumpy cat":
 |
| http://laughingsquid.com/tard-the-grumpy-cat-a-sour-faced-kitten-that-isnt-really-grumpy/ |
Še nekaj glede voznikov. Na križišču čakaš na zeleno luč, ko se le-ta prižge, mirno prečkaš cesto. Včasih se rdeča hitro prižge, zato pravočasno ne uspeš prihiteti do pločnika na drugi strani ceste. Zdi se mi, da nekateri v avtih prav čakajo za vogalom, da se ti prižge rdeča luč, da te lahko povozijo ali ti potrobijo. NEVERJETNO!
Tukaj sem tudi spoznala, da besede "zdravo", "adijo", "hvala" in "prosim" niso nekaj samoumevnega. Ne poznajo osnove bontona. Sedaj mi že samo beseda "hvala" lahko polepša dan. Tudi povratna informacija je redkost. Enkrat smo imeli delavnico improvizacijskega gledališča za katerega sem posnela promocijski video. Ko je bil video končan ter naložen na Youtube, sem ga po e-pošti poslala svoji mentorici in šefici. Odgovora ni bilo, niti "hvala", kaj šele "dober video" (ali slab, če jima ni bil všeč). Enaka zgodba se je ponovila, ko sem dobila nalogo od šefice, da naredim brošuro za njihovo organizacijo. Obema sem ponovno poslala dokument (le nekaj malega sta še morale dopolniti). Ponovno nisem prejela povratne e-pošte vsaj z vsebino "hvala". Ni se za čuditi, da sem od veselja skakala, ko mi je Rusinja v sporočilu napisala, da se mi (za fotografije in delo) zelo zahvaljuje.
Ko sem že pri Rusih... Kot že veste, skoraj polovica prebivalcev v Rigi je Rusov. Ko oz. če s prijateljico in cimro Alejandro naletiva na prijaznost, nasmeh in komunikacijo vedno rečeva, da imava verjetno opravka z Rusom/Rusinjo.
Kaj se pa zunanjosti tiče, so pa precej visoki, večinoma blondni in suhi. Zelo redko vidiš kakšnega debelega človeka. Ne vem kako jim uspeva, saj nisem videla veliko ljudi tekati ali drugače telovaditi. A vsi hodijo v fitnes? Dvomim. :) Imajo McDonald's, Hesburger..., je pa res, da ne na vsakem vogalu (Čili Pico imajo vsepovsod kamor se obrneš). Glede na to, da so počasni kot Grki, so še iz hitre hrane naredili "slow food". :) Ne, hitrost ni ravno njihova vrlina. :)
Kaj se tiče žensk, je torej precej blondnih, visokih in postavnih. Že nasplošno je tukaj precej postavnih in lepih žensk, ki sedaj v poletnih mesecih nosijo ozka oprijeta krila ali obleke, ki večinoma le pokrijejo njihovo zadnjo plat. Večina ima dobro razvita "pljuča". :) So to bolj Švedinje in Rusinje?
Punce sem malo povprašala kako so pa kaj njihovi fantje. Pravijo, da so razvajeni, saj je punc več kot fantov. Fantje običajno (tudi zaradi tega) v baru puncam ne plačujejo pijač, tudi "dvorijo" jim ravno ne. Zaradi tega so pa jezni na turiste, ki pa seveda to počno. Kaj se pa tiče zunanjega izgleda, so mi rekle, da niso ravno lepega videza. Se strinjam. Slovenci ste lepši. ;)
V Latviji praznujejo imena - "dan imena (vārdadienas)", tako kot nekateri pri nas god. Razlika je v tem, da to njihovo praznovanje ni povezano z vero. Ta dan praznujejo podobno kot rojstni dan. Priljubljeno je praznovati na delovnem mestu, kamor praznovalec prinese prigrizke, sodelavci pa čez dan drug za drugim prinesejo rože. sladkarije ali majhna darila. Normalno je, da se pride praznovati tudi brez vabila. V šolo bi naj praznovalec prinesel sladkarije za sošolce in učitelje. Praznovati doma ni tako popularno kot praznovati rojstni dan. Njihov koledar približno vsebuje 4 imena na dan, vse skupaj okrog 1.000 imen na leto. Predkratkim je bil objavljen razširjen koledar z okrog 5.000imi imeni. Če tvoje ime ni na koledarju, ga praznuješ na prestopno leto, 29. februarja, drugi datum pa je 22. maj. Takšen koledar je posodobljen v eno- ali dvoletnih intervalih. Kdorkoli lahko predlaga ime - ponavadi se pošlje vloga Centru za državne jezike ("Valsts valodas centrs"). (Pomoč: Wikipedia) V tem času, ko bom tukaj, bodo punce imele rojstni dan in dan imena. Ena celo ima dan imena okrog mojega rojstnega dne. :)
Razlika je tudi v priimku med spoloma. Bom razložila. :) Vzemimo na primer priimek "Salmiņš", ki na nosi moški. Ko se le-ta poroči, se njegova žena ne piše Salmiņš, vendar prevzame žensko obliko priimka, tako da se piše Salmiņa. Mislim, da imajo Rusi podobno zadevo: Alexandrov - Alexandrova.
Zame je malce nenavadno, da imajo pralni stroj v kuhinji. Sicer sem si v Rigi do sedaj ogledala 5 stanovanj in le v tem sem na to naletela (čeprav je to pogosto). Kot izgleda je ista navada v Španiji, saj mi je Alejandra rekla, da je to "normalno". Hrana in nato čista oblačila mi ravno ne gredo skupaj...
Grumpy cat :) True :D
OdgovoriIzbrišiSmrki, še stalno sem tuki. Šele sedaj sem opazil tvojo predstavitev domačinov. Po tem kar si napisala domnevam, da bolj greš na sever bolj so ljudje "hladni", pa malo "skisani" ha ha. Razumem, velike narode, da so samozadostni in se pač večini zdi vredno muk, da se nauči še kakšen jezik. Latvijci pa niso ravno velik narod, zato me čudi, da niso bolj poligloti. Hm tudi jaz moram na tej temi več napravit. Mogoče že danes kaj "premaknem".
IzbrišiSploh mi jasno zakaj tolko komplicirajo z imeni in priimki. Morda pa so ravno zato "kislice", ker imajo imena in priimke, ki jim niso všeč ha ha.
Kar se tiče pralnega stroja se strinjam s tabo. Mogoče majo premale kopalnice, pa ga postavijo v kuhno. Mogoče pa pralni stroj uporabljajo tudi namesto pomivalnega stroja ha ha. OK dost je. Fajn se mej. Ati
Še imam par stvari za dodati. Sem bila v Stockholmu, Helsinkih in v Talinu pa takšnih ljudi tam nisem doživela (najboljši vtis mi je pustil Stockholm). Na začetku misliš, da pač na takšne ljudi naletiš, vendar v tem času sem bolj naletela na izjeme, ki so bili prijazni in nasmejani.
IzbrišiVčeraj mi je sicer bilo rečeno, da so takšni tudi zaradi vremena. Je dež, ni dež, oblačno, sončno... Vreme se težko odloči.
Sem slišala to verzijo, da bi naj pralni stroj bil zaradi tega v kuhinji, ker v kopalnici ni dovolj prostora. Samo o tem je že potrebno razmišljati pred gradnjo.
Si me nasmejal. ;) Tudi ti se fajn imej pa upam, da kmalu prideš.
Sem dopisala. Pod fotografijo mačke sem dopisala 2 odstavka (toliko da veš kaj je novega): :)
IzbrišiHvala za opozorilo, ker drugače res nebi pogledal. Lepo, da si me opozorila tudi na neodzivnost (ne-prijaznost) domačinov, ker razmišljam, da bi tam ostal kakšen teden. Pol vsaj tega ne pričakujem. Upam, da ne boš takrat preveč obremenjena z delom. Tak bom imel vsej eno prijazno osebo v bližini.
IzbrišiKar se tiče luž in avtomobilov se seveda najde tudi pri nas takšen. Jaz imam večkrat take izkušnje z avtobusi čez stari most v večjem nalivu. Sicer je to nekoliko razumljivo, ker so odtočni jaški precej narazen in šofer se ne more izognit ali ustavit zaradi prometa. Se pa najde tudi kakšen drugi. Takrat pač poskušam preprečit tuš z dežnikom in čimprej prit na drugo stran. Pri nas je to prekršek. Lahko bi zapisal reg. št.takšnega voznika in ga prijavil. Prav bi prišla tudi priča. Lahko tudi jaz vidim promocijski video? Imej se lepo. Ati
Saj kot pravim je nekje polovica Rusov, tako da vedno upam, da na kakšnega od njih naletim ali latvijsko izjemo, hehe. Samo veš kako je, ko se voda v kozarec naliva in naliva, enkrat potem začne preko teči. Boštjan se je vsaki dan trudil in rekel "Hey", vendar zaman. Tista oseba ga čudno pogledala. Včasih mi uspe z "Labdien", kar po latvijsko pomeni "dober dan".
IzbrišiSeveda se najde kakšen takšen voznik, vendar tu ga ne rabiš iskat, ker bo on tebe najdel. Vem, da je to pri nas prekršek.
Ti bom poslala video na mail.
Kaj se pa tiče tvojega obiska, ti samo povej kdaj prideš (ko boš vedel) in seveda bom imela kaj prostih dni.