Stanovanje

Stanovanje je tukaj kar precej težko dobiti. Ne vem, če je tako samo v Rigi ali vsepovsod po Latviji, ali mogoče le imajo problem organizacije. Namreč je že bil primer, ko je lastnik želel izplačilo v gotovini, že tako to ni legalno, sploh pa ne za organizacijo, ki more poslovati z vsem preko TRR, da je razvidno kaj počnejo z denarjem.

Starejši lastniki stanovanj so precej skeptični pri oddaji, ker mislijo, da je to študentska zadeva in da bomo v stanovanju prirejali zabave. Drugi problem je čas oddaje, saj vsi raje oddajo za dlje časa kot 6 mesecev. Ko se končno nekdo javi na drugi strani telefonske linije, je naslednji problem čas in dan dogovora, da si stanovanje ogledaš. Vedno se je zgodilo, da so se stvari prestavile. KATASTROFA! Imele smo tudi primer, ko smo se za stanovanje odločili, vendar ga je lastnik naslednji dan že oddal drugim. Se ne čudim, ker tako ali tako ni bil najbolj zadovoljen z oddajo za 6 mesecev.

V petek, 7.6., ko sem bila v Talinu, je k sreči v pisarno prišel gospodič Uldis iz druge organizacije, ki prav tako sodeluje z EVS programom. Tudi on bo imel 2 prostovoljca (rečeno mi je bilo, da bo punca iz Portugalske ter fant iz Gruzije), za katera še tudi ni našel stanovanja. Odločili so se, da bodo skupaj poiskali večje za vse nas 4. V sredo, 12.6., smo si šle ogledat 2 stanovanja (brez Uldisa, ker ni imel časa). Pri prvem stanovanju jim je uspelo ceno znižati. Ko so videli, da smo zainteresirani, so ceno zvišali (iz 400 na 410 Ls), poleg tega je hotel agent skoraj 300€ za svoje usluge (pravijo, da je samo stanovanje dal na spletno stran ter nam stanovanje pokazal). Drugo stanovanje je tisto, za katero smo se na koncu odločili. Seveda se pogodba še isti dan ni podpisala. Zmenili so se za drugi dan, da bo stanovanje videl tudi Uldis ter da bosta obe organizaciji pogodbo podpisali. Pogodbo je lastnica napisala ročno, tako da je trajalo precej časa, da jo je napisala. Poleg tega je v ruščini.

Stanovanje se nahaja v centru in izgleda tako:

soba #1

soba #2

soba #3

dnevna soba

kamin

kuhinja z jedilnico

WC

kopalnica

Prvotni plan, da bova z Alejandro spali v isti sobi, se je porušil. Dnevna soba več ne obstaja, ampak smo iz nje naredili 4. spalnico. Alejandra spi v sobi #3, jaz pa #2, vendar moja soba ne izgleda več tako (nimam več omare, ker smo jo prestavili v dnevno. Namreč stanovanje ima 3 omare, mi smo pa 4-je).

ključi z obeskom, ki mi ga je podarila prijateljica Katja, ko je bila na Filipinih

Tako sedaj izgleda moja soba:

TRR

Organizacija mi je (na mojo pobudo) poskrbela latvijski transakcijsi račun, da bom lahko dvigovala denar brez stroškov subvencije. Seveda to tudi ni šlo z lahko skozi, kot vse ostalo v Latviji. Organizacija jim je plačala okrog 20€ (za vsako, torej mene in cimro), da so nama ustvarili račun, saj so morali preveriti najino ozadje.

No, sedaj imava kartico in to je moj prvi, samo moj moj Mastercard (iz Swedbank). :) Kartica mi je zelo všeč.

Darilo

Od cimre/prijateljice in nekako sedaj moje "sestrice" iz Španije - Alejandre - sem prejela darilo iz njenega kraja. Temu znaku se reče "Indalo", je torej simbol Almerije. Prinaša srečo (kot "good luck") vsem, ki jo nosijo, kot tudi bogastvo, dosti vsega in mir. Figura je bila najdena v jami in je datirana z letom 4.000 pred Kristusom. Alejandra še mi je povedala, da je to figura moža, ki v roki drži kačo - nekako dobro proti zlem. Tako da je tudi simbol zaščite pred slabim. Nikdar je ne snamem iz roke, zato na žalost že postaja rjava. Alejandra mi je obljubila, da ko jo obiščem v Španiji, da mi bo podarila kvalitetnejšo. :)

Delavnice v Talinu (Estonija)

06.06.2013

Moje delo se je nekako začelo. Z drugo organizacijo sem potovala v Talin (Estonija) na delavnice. Prispeli smo direkt na kosilo, po kosilu je bila diskusija o prejšnjih srečanjih in delavnicah. Stari sodelujoči so nam povedali kaj so počeli, tako da smo program "Youth Space" boljše spoznali. Nas je bilo nekaj takih, ki smo prvič sodelavali. Youth Space je projekt v katerem sodelujejo mladi iz Rige, Talina in Stockholma, tako da je srečanje enkrat v enem mestu, drugič v drugem...

Imeli smo 4 delavnice, vendar zaradi časa si si lahko izbral 2, ki sta nato potekali ena za drugo (vmes je bila pavza za kavo). Prijavila sem se za delavnico animacije in majice.

Ker smo imeli pri animaciji časa manj kot eno uro, smo se odločili za nekaj preprostega. Šli smo čez cesto do nakupovalnega centra in se pred grmički fotografirali. Naredili smo se, da smo rasli kot gobe ali rože. Na koncu smo vse fotografije vnesli v program in sestavili animacijo. To mi je sicer malo nesmiselno, ker lahko pri taki zadevi stisneš "Record" in začneš snemati in ne rabiš sestavljati fotografijo za fotografijo. Boljša ideja bi bila na primer postavljanje čevljev v hojo. Ker čevlji sami po sebi ne hodijo, bi tako lahko nastala animacija. Glede na to, da smo se na hitro odločli za grmovje, sem dala idejo, da grmovju podarimo svoje roke in jih tako uživimo.

Druga delavnica je torej bila na temo majice. Iz navadnih majic smo naredili kreativnejše in modernejše. Lahko smo se tudi odločili, da bi iz majic naredili torbice ali šale oz. rute. Glede na to, da mi malo stvari primankujejo, bi mi vse to prav prišlo, haha.

Po delavnicah je bila diskusija za prihodnje srečanje, kakšne delavnice želijo/-mo oz. kaj želijo/-mo početi. Nato je sledila večerja. Tako kot za kosilo, sem tudi za večerjo imela malo problemov pri izbiri jedi. Meso je bilo na razpolago v vsaj dveh vrstah priprave. No, sem si tudi sama kriva, kaj pa ne jem pečenega paradižnika. :P

Po večerji je sledil ogled Talina. Punci Laima in Elina sta mi pokazali stari del. Več o tem v zavihku Talin. :)

______________________________

07.06.2013

Dan smo začeli z zajtrkom, nato s predstavitvijo mobilne Android aplikacije. Morali smo poiskati kreativne rešitve, kako bi širili kampanjo te aplikacije - marketinske strategije.

Pri naslednji aktivnosti smo se morali postaviti v skupine starih in novih sodelujočih. Odgovoriti smo morali na 10 vprašanj v zvezi z delavnicami iz prejšnjih let, na sedanje, jih med seboj tudi primerjati, primerjati sodelujoče s svojimi prijatelji ipd.

Glede na to, da so to večinoma bili najstniki, so skoraj vsi bili otročji, glasni in nadležni. Nekatere punce so imele tudi take izjave, da sem si prav mislila "Kaj za hudiča?". Primer? Ena skupina me je spraševala koliko sem stara. Sem jim rekla, da sem verjetno starejša od vseh. So rekli, če sem sigurna in da nič ne de. Ko sem povedala svoja leta, je ena rekla, da bom kmalu umrla. Ista punca se je grebla za določene stvari in jih jemala iz roke. Zadnji dan so vprašali kako se nam je zdel hotel, hrana, delavnice, in sem pri hrani rekla, da sem vegetarijanka in rib tudi ne jem, tako da nekako ni bilo nekaj hrane zame (s tem sem mislila, da nisem imela dosti na izbiro, vendar najedla sem se). Ena se je seveda oglasila, rekla, da je tudi vegi in da ne je rib, vendar hrana za njo je bila. Glede na to, da smo morali glasovat s "slabo", "dobro" in "odlično", sem zaradi tega glasovala "dobro". Poleg tega pa je bilo rečeno, da ZAME ni bilo. Glede na to, da je ena punca spraševala, če lahko določeno jed pripravijo tudi vegetarijansko, očitno tudi zanjo ni bilo dosti izbire. Kakorkoli, pač v tej skupini se je vedno najdla katera, ki je imela kaj za nazaj povedat...

Sem pa spoznala 3 super punce, kot sem že omenila Laimo in Elino, tretja pa je Arnita. So me spraševale o mojem jeziku in so želele vedeti kaj se kaj imenuje. Na koncu sem Arniti na listek napisala "Lep pozdrav iz Slovenije", kar ji je bilo zelo všeč. S puncami sem se povezala na Facebooku ter jim dala svojo latvijsko mobilno številko. Laima in Elina sta mi pred izstopom iz avtobusa podarile objem. Upam, da se bomo kdaj dobile...

Potep po Rigi s kolesom

05.06.2013

Danes sva šle s cimro Alejandro prvič ven jest. Odpravile sva se v najbližji nakupovalni center Alfa. Imajo McDonald's, pice, kitajsko hrano, japonsko, kebab,... Ni da ni. :) Zaradi tega sva imele malo težavo z izbiro restavracije. Pridišala nama je pica, zato sva se odločili za Čili Pico.

Že imam svojo kartico zvestobe (oz. popustov). Postajam prava Latvijka, haha. Pice imajo dobre, tudi pijače kot je npr. Smoothie, zato se mi zdi, da bom v teh 6. mesecih še šla sem jest. :)

Jagodni Smoothie z meto. Čeprav se je meta precej okusila, je bil zelo dober. :)

Grška pica (špinača in feta sir).

Moja Čili Pica kartica. :)

Po kosilu sva se z mentorico odpravile na ogled stanovanja. Okrožje tega stanovanja je bolj tak, ni dobro in ni slabo. Je malo dlje od centra, zato ponavadi mentorica stanovanja ni iskala tam. Po fotografijah sodeč, je rekla, da bi naj bilo lepo. Pod blokom nas je čakal nepremičninski agent, v stanovanju pa zelo namazana ženska, da sem se je skoraj vstrašla. Stene so polne tapet, kar ravno ni po mojem okusu. Celo stanovanje izgleda takšno kot ga je imela nekoč prababica ali celo pra-prababica. Zdelo se mi je tudi kičasto zaradi zlatih okvirov od slik/fotografij. WC je bil lep, renovljen, kopalnica solidna, kuhna je pa tista, ki me je najbolj zmotila. Ima pečico na plin. Mogoče malo kompliciram, vendar se mi zdi kot da bom šla živet v preteklost. K sreči je bila samo ena postelja, tako da se za to stanovanje nismo odločili. :)

Pred stanovanjem sta naju čakali sodelavki Ieva in Egija. S kolesi smo se odpeljale na ogled mesta in sicer tistega dela, ki ga še nisva videle. Vozile smo se nekje 2 uri, nato spočile na pijači v enem izmed Ievijem priljubljenem baru (če se ne motim, se reče Piens, kar pomeni mleko). Izgled bara mi ni bil všeč, zdel se mi je star in kičast. Edino šank je bil OK. Vse se na da videti na tej fotografiji, sicer pa vsake oči imajo svojega malarja. :)

Na kolosarjenju ob reki:

Bar (celotnega nisem fotografirala, kot npr. potrgane kavče, teraso...):

Cherry beer oz. češnjevo pivo (ni moje naročilo :)).

ZOO

04.06.2013

Rada imam živali, zato je bilo moje vprašanje, če imajo živalski vrt, kot eno izmed prvih "znamenitosti", ki bi si jih rada ogledala. Tako kot verjetno vsako glavno mesto, ga ima tudi Riga.

Punce so prišle na idejo, da bi imele tudi piknik, tako da smo prvo odšle v supermarket Rimi. Rimi me spominja na naš Mercator (rdeč, domač, na vsakem vogalu...). V centru smo se odpravile na vlak proti živalskem vrtu. Blizu njega je lepa soseska, za katero bi lahko rekla, da je rigaški Beverly Hills. Punce so nama povedale, da nekateri že nekaj časa tukaj živijo (babice in dedki), ki niso ravno bogati in tudi hiša ne izgleda več tako dobro. Če bi hišo prodali, bi lahko živeli kjerkoli v Rigi, saj je zemlja toliko vredna zaradi okoliša. Tega pa ponavadi ne želijo storiti, ker je mir in kot sem že omenila, dober okoliš. Po okrog pol ure vožnje smo prispele v Zoo. Redna cena je 4 Ls (študentska 3 Ls). 1 Ls = (okrog) 1,4 Eur. Živalski vrt je velik in dokaj lep.

Nekaj utrinkov:

Mala ovčka :)

Naša manekenka (dekleta so se odločila, da je gospa medvedka :)).

Luškana divja muca. Take vrste še nisem videla.

A to res kdo pije? Flaše še prijet ne bi upala...

Po živalskem vrtu je sledil piknik. Poleg njega je namreč mali gozd, ob njem pa jezero. Na tla smo si položile koco, pripravile sendviče in piknik se je začel. Ko smo že skoraj vse pojedle, je začelo deževati... vedno bolj. Pod drevesom smo počakale, da bo ponehalo, ter se odpravile domov.

Prvo spoznavanje sodelavk in latvijske hrane

Na prvi delovni dan (pon., 03.06.) sva prvič s cimro Alejandro stopili na tramvaj in se odpeljali proti centru mesta.  Alise mi je poslala SMS, kjer mi je zapisala na kateri postaji moreva izstopiti. Pričakala naju je, skupaj pa smo se odpravile v Swedbank, kjer bova z Alejandro dobili vsaka svoj bančni račun. Na ta račun nama bodo nakazovali denar za hrano ter žepnino. Zdelo se mi je boljše, da imava njihov bančni račun, da ne bova plačevali provizije ob dvigu. K sreči imava zelo prijazno mentorico in šefico, ki sta nam pri tem pomagali. Kakšno uro smo preživele na banki, saj je bilo potrebno izpolniti vse formularje. Žal je organizacija za vsako plačala nekaj več kot 20€, ker so preverjali najino ozadje. Popoldne so me klicali, da lahko prideva na banko, saj so nama odobrili račun.

Nato smo se odpravile v pisarno, ki je par metrov stran. V pisarni so naju lepo pozdravile vse delavke te organizacije (Baltic Regional Fund oz. Baltijas Reģionālais fonds). Na začetku smo se spoznavale - nekaj malega o sebi, naši hobiji, kaj bi se rade v tem času naučile, kaj bomo me ostale naučile ipd. Šefica Ginta je razložila kaj približno se bo delalo v teh 6. mesecih.

Odpravile smo se na tramvaj v bolj revnejšo soseko, kjer najbolj ni priporočljivo hoditi zvečer. Zanimivo je, da so vse šole v tem delu. Prispele smo do nekakšnega zabaviščnega parka za otroke.

Tam imajo tudi restavracijo, ki ima dokaj poceni (tradicionalno) hrano. Punce so mi pomagale pri izbiri tradicionalnih jedi. Bila je majhna težava zame, saj večina jedi vsebuje meso.

Korenček in grah v omaki. Ni ravno tradicionalno, vendar pa je precej popularno v Latviji.

Krompirjeve palačinke. Zelo dobre.

Sladica je narejena iz temnega kruha, ki vsebuje rozine in še ostale sestavine, ki jih žal ne vem. Kruh je sladek in v nekakšni marmeladi. Kot je razvidno, je nad njim dodana še sladka smetana. Sladica ni ravno po mojem okusu. :)

Ta pijača mi je bila zelo všeč. Pisalo je, da je cocktail. Na dnu je kivi, v sredini jagode in na vrhu breskev. Mmmmm... :)

Ste sedaj kaj lačni? Jaz sem ponovno. :)

Ogled mesta

Naslednji dan, v nedeljo, smo si šle ogledati mesto. Naša vodička je bila Alise, pridružla sta se še nam prijateljica Mateja in njena cimra Beata.

Prvo sem videla njihovo gledališče - za dramo in opero/balet imajo različni stavbi. Opera izgleda bolj svečana. Dobile smo se pred Spomenikom Svobode (Freedom Monument). Tam so nastale tudi prve skupinske fotografije.

V parku imajo lep majhen most na katerem so obešene ključavnice zaljubljencev. Je zelo priljubljen kraj mladoporočencev za fotografiranje.

Možno se je skozi park peljati tudi s čolničkom.

Darilo od Kitajske.

Predsednikova rezidenca oz. grad.

(Ruska) telovska procesija.

Njihova nogometna ekipa.

Vendar je hokej pri njih bolj popularen.

Dinamo Riga

Bil je tudi velemaraton v kolesarjenju.

V prihodnjih dneh si morem kupit spominek - magnet na katerem bo pisalo "Riga", saj je to postala moja tradicija, da kupujem magnete iz različnih držav oz. mest kamor potujem. :)

Prihod

1.6.2013 okrog 15. ure (po Latvijskem času) sem prispela na letališče v Rigi. Na letališču me je pričakala mentorica Alise, katera je držala list z napisom "EVS". Ko me je zagledala, me je v trenutku objela, katere geste sem bila zelo vesela. Peljala me je (natančneje njen zaročenec) do začasnega stanovanja, v katerem biva moja nova "šefica" Ginta. Alisi sem povedala, da sem lačna in če se se lahko kje ustavimo, da kupim nekaj za jest. Rekla je, da Ginta, ki je njena mama, pripravlja kosilo zame. Obe vesta, da sem vegetarijanka (kar sta si tudi zapomnili), zato mi je Ginta pripravila tudi temu primerno kosilo. Tudi Ginta me je ob prihodu objela, zato sem rekla, da se mi zdi njihov (latvijski) običaj lep. Pravzaprav običajno ne objemajo "neznancev", kar pomeni, da so me že sprejeli za svojo. :) Ginta mi je pripravila tradicionalno juho, ki se servira hladna. Vsebuje rdečo peso, ki je narezana na rezine:

Juha je dobra, vendar je nisem navajena jesti hladne. Tudi pečeno zelenjavo, riž in solato je naredila dobro.

Imele smo še par pogovorov glede latvijske kulture, saj prihaja festival njihovega tradicionalnega plesa ipd. Alise še mi je zavrtela pesem njihovega najbolj priljubljenega (boy) banda.